Raziskovalna skupina je uporabila dve veliki kohorti, študijo o zdravju srca v spanju (SHHS) in študijo moških osteoporotičnih zlomov (MrOS). Kohorta SHHS je vključevala 1.785 moških in 2.273 žensk, s povprečno starostjo 62,4 ± 11 let, 32,8 % z anamnezo hipertenzije in 5,6 % s sladkorno boleznijo; kohorta MrOS je vključevala 2.193 udeležencev s povprečno starostjo 72,6±5,4 leta, 37,7 % z anamnezo hipertenzije in 7,8 % s sladkorno boleznijo. Kohorto MrOS je sestavljalo 2193 udeležencev s povprečno starostjo 72,6 ± 5,4 leta, 37,7 % z anamnezo hipertenzije in 7,8 % s sladkorno boleznijo.
Kohorto SHHS so spremljali 11 ± 2,8 leta, kohorto MrOS pa 15,5 ± 4,4 leta. Z uporabo Kaplan-Meierjeve analize je skupina ugotovila, da je aktivnost δ-valov, podpis možganskih valov, ki je podlaga za globok spanec (višja aktivnost δ-valov je povezana z boljšim spanjem), pomembno povezana s koronarno srčno boleznijo, srčno-žilnimi boleznimi in srčno-žilno smrtjo.
V kohorti SHHS je bila nizka aktivnost valov δ povezana s 46 % večjim tveganjem za koronarno srčno bolezen, 60 % večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni in 94 % višjim tveganjem za srčno-žilno smrt;
V kohorti MrOS so imeli udeleženci z nizko aktivnostjo valov δ 79 % povečano tveganje za koronarno srčno bolezen, 43 % povečano tveganje za srčno-žilne bolezni in 66 % povečano tveganje za srčno-žilno smrt; poleg tega je bila aktivnost valov δ povezana z možgansko kapjo in tveganjem smrtnosti zaradi vseh vzrokov.
